Računovodski servis TAŠA

23/12/2025

2️⃣0️⃣2️⃣6️⃣

20/12/2024

23/12/2022

2️⃣0️⃣2️⃣3️⃣🍾🥂

18/01/2022

👨‍👩‍👧‍👦 Ne pozabite na uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za odmero dohodnine za leto 2021 ❗❗❗

Rok za oddajo vlog je 7. 2. 2022. Če jo boste oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. 2. 2022, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga. V papirnati obliki obrazca ne bo mogoče osebno prinesti na urad in dobiti potrdila o oddaji.

Zavezanec, ki med letom ni uveljavljal te olajšave, in tisti, ki želi medletno uveljavljeno olajšavo spremeniti, mora vložiti »Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine«.

Vlogo lahko zgolj preko eDavkov oddate do 20. 2. 2022
Vlogo v papirnati obliki je mogoče oddati do 7. 2. 2022.

Na podlagi Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 v upravnih zadevah papirnatih vlog ne bo mogoče vložiti v vložišču finančnega urada in pri tem dobiti potrdila o oddaji, temveč le po pošti ali v predalnik pred vhodom v prostore finančnih uradov. Tudi iz tega razloga svetujemo uporabo eDavkov, ki zavezancem v elektronski obliki pošlje potrdilo o uspešni oddaji, hkrati pa je ta vloga evidentirana in vidna tudi v evidenci vloženih vlog zavezanca na portalu eDavki in lahko služi zavezancu tudi kot arhiv oddanih vlog.

20/03/2020

Blažitev posledic koronavirusa za s.p.- je – odlog prispevkov za socialno varnost
Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih, in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo avtomatično zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo aprila, maja in junija 2020. Neporavnane prispevke morajo upravičenci poravnati najkasneje do 31.3.2022, pri čemer zamudne obresti ne tečejo.
Do navedenega ukrepa pa ne bodo upravičeni samozaposleni, če imajo neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28.2.2020, višje kot 50 eurov in jih ne bodo poravnali do 6.4.2020. Če bodo do tega datuma poravnali vse obveznosti, jim bo nato avtomatično (brez vloge) odobren odlog plačila prispevkov.

14/03/2020

Kaj predvideva predlog Interventnega zakona za ohranitev delovnih mest?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, s katerim želi ministrstvo zagotoviti ukrepe za varstvo delavcev in delodajalcev. Interventni zakon je pripravljen za sprejem po nujnem postopku v Državnem zboru.
Zakon predvideva ukrepe v dveh primerih:
• ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogel zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenim delavcem in jih bo zato napotil na začasno čakanje na delo. V tem času bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo plače. Breme delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo bo v višini 60 % nosil delodajalec, preostalih 40 % pa država. Navedeni ukrep lahko traja največ tri mesece.
• ko delavec zaradi karantene odrejene z odločbo ministra za zdravje ne bo mogel opravljati dela. Tudi v tem primeru bo upravičen do nadomestila v višini 80% osnove za nadomestilo plače. Breme nadomestila za čas odrejene karantene bo v celoti nosila država.
Kakšne pogoje bodo morali izpolnjevati delodajalci za uveljavljanje delnega povračila nadomestila?
• predložiti bodo morali opis poslovnega položaja,
• na podlagi opisa poslovnega položaja bodo morali izkazati, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne morejo zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in se odločiti o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ter
• predložiti bodo morali pisno izjavo, s katero se zavežejo k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
Delnega povračila pa ne bodo mogli uveljavljati tisti delodajalci, ki so davčni dolžniki, neplačniki plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelji delovnopravne zakonodaje ali tisti, nad katerim je bil uveden postopek insolventnosti.

14/03/2020

Do kakšnega nadomestila boste upravičeni, če boste v naslednjih dneh oz. tednih ostali doma?
Vlada je na včerajšnji seji sprejela sklep, s katerim se bodo v ponedeljek začasno (predvidoma za 14 dni) zaprla vrata vzgojno-izobraževalnih ustanov, kamor sodijo vrtci, šole in univerze. Izjema so vzgojno-izobraževalne ustanove, ki delajo z mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki jih v te ustanove napoti sodišče ter posamezne organizacijske enote vrtcev in šol, ki ostajajo odprte za nujne primere. Zato bo veliko staršev naslednji teden zaradi varstva otrok ostalo doma. Postavlja se vprašanje, do kakšnega nadomestila bodo upravičeni starši, ki bodo zaradi te izjemne situacije ostali doma in nimajo možnosti opravljanja dela od doma.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače.
Po pojasnilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se lahko začasno zapiranje vzgojno-izobraževalnih ustanov zaradi zmanjšanja širjenja korona virusa šteje kot višja sila. Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati vsako posamično situacijo posebej, torej starost otroka, možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen in primeren način, možnost drugačne razporeditve delovnega časa delavca.
Kakšna pa je višina nadomestila oziroma plače v ostalih primerih odsotnosti delavca v tem času?
• čakanje na domu iz poslovnih razlogov: 70 % nadomestilo plače v breme delodajalca (predvidena sprememba na podlagi še ne potrjenega interventnega zakona)
• delo na domu: 100 % plača v breme delodajalca
• »preventivno« delo na domu: 100 % plača v breme delodajalca
• odrejeno delo na domu zaradi izjemnih okoliščin: 100 % plača v breme delodajalca
• zboleli in potrjeno okuženi z virusom: 90 % nadomestilo plače v breme ZZZS
Predvideni pa so tudi dodatni ukrepi na podlagi Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki je pripravljen na sprejem po nujnem postopku v Državnem zboru.

13/03/2020

Primeri in pripadajoča plača oz. nadomestilo plače.

PRIMER PLAČA OZ. NADOMESTILO
ZDRAVI DELAVEC - PREVENTIVA (odsotnost na željo delodajalca) 100% plača / krije delodajalec
ZDRAVI DELAVEC - POSLOVNI RAZLOG (čakanje na domu po nalogu delodajalca) nadomestilo v višini 80% plače zadnjih treh mesecev / krije delodajalec*
ZDRAVI DELAVEC - IZJEMNE OKOLIŠČINE (delo na domu ali drugo delo) 100% plača / krije delodajalec
ZDRAVI DELAVEC - KARANTENA (odločba ministra za zdravje; delo na domu) 100% plača / krije delodajalec
ZDRAVI DELAVEC - KARANTENA (odločba ministra za zdravje; dela ni mogoče opravljati) nadomestilo v višini 50% plače in ne manj kot 70% minimalne plače / krije delodajalec*
BOLNI DELAVEC - IZOLACIJA (bolniški stalež z bolniškim listom) 90 % bolniško nadomestilo / od prvega dne v breme ZZZS

* Pripravlja se predlog interventnega zakona, ki predvideva delno sofinanciranje (lahko da bodo nadomestila delodajalca v njem urejena drugače, predvsem glede karantene).

13/03/2020

Staršem zgolj zaradi dejstva, da so šole in vrtci zaprti, ne pripada pravica do zadržanosti od dela in nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi nege otroka, saj v teh primerih otrok nege ne potrebuje zaradi svoje bolezni ali poškodbe.

Pravico do nege in posledično nadomestilo plače iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja je mogoče priznati, če je pri otroku s strani njegovega pediatra ugotovljena bolezen ali poškodba ter posledično potreba po negi (če pediater meni, da otrok zaradi bolezni ali poškodbe potrebuje nego). Osebni zdravniki tudi ne morejo odobriti bolniškega staleža zavarovancem (staršem), če le-ti niso začasno zadržani od dela zaradi svojega zdravstvenega stanja.

Tudi v primeru, če je zavarovanec odsoten z dela zaradi ukrepa karantene, nima pravice do »bolniškega staleža« za ta čas in nadomestila plače iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta ukrep v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih z odločbo odredi minister, pristojen za zdravje, na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ker v času karantene zavarovanec nima pravice do bolniškega staleža (in ne do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja), se posledično tudi NE izda bolniški list.

V obeh navedenih primerih delodajalec izplačuje nadomestilo plače po predpisih o delovnih razmerjih.