18/04/2026
Včasih se mi zdi, da vrt ne raste le iz zemlje, ampak iz srca. In moje srce je to ljubezen podedovalo – od tebe, mami, ki si jo nosila že od svoje mame naprej. ❤️
V vsakem listu, ki se razpre, v vsakem novem poganjku, v vsaki drobni spremembi, ki jo opazim, je nekaj skoraj čarobnega. Ure in ure bi lahko preživela med rastlinami – jih sadila, negovala, opazovala, poslušala njihovo tiho govorico. Tam sem najbolj jaz.🥰
Ko pride moj mami k meni, jo vedno peljem do čisto vsake rastline. In ona potrpežljivo posluša vse moje zgodbe – o rasti, o borbi, o malih zmagah. Vedno se nasmehne in reče, da sem ista kot je bila mama. In to je zame najlepši kompliment. ❤️
Hvala ti, mama🪽🕊️, ker si nam predala nekaj tako dragocenega – ljubezen do narave, do zemlje, do življenja samega. ❤️
In vem… nekje tam zgoraj me opazuješ. In vem, da si ponosna. Morda se celo nasmehneš in si rečeš: »Kdo bi si mislil, da bo iz tiste Eve, ki je toliko časa živela v mestu, zrasla prava vrtnarska duša.«
❤️
