19/07/2020
V spodnjem sestavku podajam razilko med empatom in "simpatom" (oz. med empatijo in simpatijo) saj pogosto slišim, da imajo ljudje težave v življenju in si to razlagajo da zato, ker so empati... Iz mojih izkušenj resnična empatija ne prinaša težav, simpatija pa. Vabljeni k branju, če vas pritegne. :)
Že velikokrat mi je kdo rekel, da ima težave v življenju, ker je empat. 🤔
Nikoli nisem razumela, kako gre to skupaj, dokler nisem iz pogovora s tako osebo videla, da v bistvu ne obvlada empatije, temveč bolj simpatijo. "Simpat" namreč ni empat.
Kdor se zlije z osebo na drugi strani, pusti da ga okolje posrka, ne zna držati mej, ne čuti zares sebe kot ločeno in avtentično bitje v prvi vrsti ni empat. Empatija iz takega prostora ni možna, kar taka oseba zmore je simpatija in vse našteto so njene značilnosti.
Empatija iz mojih (tudi terapevtskih izkušenj) pomeni, da sem se sposobna vživeti v drugo osebo onstran svojih idej o njej/njem v njeno bistvo, ki je popolnoma ok. Da se lahko odprem tako čustveno, mentalno kot duhovno, vendar ohranim zavedanje in stik s sabo kot ločenega bitja. Ne padem v zgodbo človeka, ohranjam zavedanje onstran besed človeka, a sem obenem živo prisotna z njim v vseh pogledih. Čutim z njim, a nisem v njegovi zgodbi, sem vseeno zelo živo z njim, a me njegovo stanje ne preplavi.
Empatija v prvi vrsti zahteva stik s sabo, ne zgolj stik z drugim.
Ko je nekdo samo v stiku z drugim, čuti ob tem smilnjenje, pade v njegovo zgodbo do te mere, da pritrjuje njegovim "dramam uma", obenem pa ne čuti zares z njim onstran teh dram, je to iz mojega vidika samo simpatija, ne empatija. In ta v bistvu ne pomaga- ne osebi, ne nam samim.
Zato ima toliko "empatov" probleme, ker pogosto ne znajo biti empaticni zares in v prvi vrsti najprej tudi do sebe (ne postavljajo mej, ne ohranjajo globljega zavedanja, ne vidijo čez dramo, temveč samo padejo vanjo, se izčrpajo).
Empatija je nekaj, kar sem se sama potrebovala kar dolgo učiti, predelati kar nekaj svojih nekonstuktivnih vzorcev kot npr. "moram biti na voljo za druge, slaba sem če ne vedno pomagam, moram pomagati, kaj si bodo drugi mislili, če ne bom samo kimala itd...).
Zato si upam izkustveno reči- empat je močna beseda, ne vem, če bi jo "sejala" vse povprek, kot se mi včasih zazdi, da je trenutno moderno. Predvsem pa se mi zdi pomembno ločiti simpatijo od empatije, da se ne bi več nihče razdajal v ideji, kako s tem komurkoli pomaga. :)
Resnične empatije do sebe in drugih se učimo tudi na delavnici Jasne komunikacije, če bi kdo želel "ojačati svoje empatske sposobnosti in povem vam- začeli bomo pri sebi. :)
Link do delavnice: https://www.facebook.com/events/323736451994726/
Spodnja slika zajema veliko tega, kar sama štejem pod empatijo...
Kaj pa vi, poznate razliko med empatijo in simpatijo?
:)
