Robert business mentor

30/06/2026

Če razumeš še ni napredek. Verjetno bo potrebno nekaj zadev spremeniti?
Katere vrste izziv imaš?

03/05/2026

“Ni vprašanje, ali se bodo vrata odprla.
Vprašanje je, ali si pripravljen razumeti, kaj je za njimi.”

In ravno v tem je poanta.
(Star kamen, težka vrata, stoletja zgodovine…)

Večina ljudi stoji pred “velikimi vrati” svojega življenja napeto.
Razmišljajo, ali bodo sprejeti.
Dvomijo, če so dovolj dobri.
Nek občutek, ali je pravi trenutek.

Redki si upajo sesti. Opazovati.
Razumeti prostor. Začutiti trenutek.

Resnica je preprosta: vrata se ne odprejo tistim, ki trkajo najglasneje, ampak tistim, ki razumejo, zakaj sploh stojijo pred njimi.

19/04/2026

18/04/2026

Kdor začne z majhnimi koraki, bo do priložnosti večjih korakov že pripravljen. Podobno, kot pri maratonu. Natrenirane mišice lahko dosežejo spremembo. Tisto, ki jo načrtuješ.
Brez želje ni smisla, brez smisla ni življenja!

03/03/2026

26/02/2026

Mindset-Orodja-Veščine-Energija = MOVE ➡️🔝

05/02/2026

V proizvodnem podjetju so dolgo verjeli, da imajo težave s prodajo. V resnici je šlo za nekaj drugega. Direktor je bil nenehno vpet v vse. Vse odločitve so šle preko njega, ne zato, ker bi želel nadzorovati, ampak ker je imel občutek, da bo sicer vse razpadlo.

Ko sva se začela pogovarjati, ni iskal rešitev. Iskal je potrditev, da lahko malo popusti. Da lahko komu pusti odgovornost, ne da bi pri tem izgubil avtoriteto.

Postopoma je postalo jasno, da njegova prava moč ni v tem, da ima vse pod kontrolo, ampak da zna sprejeti odločitev tudi takrat, ko ni popolne slike. Ekipa tega ni znala poimenovati, je pa nanj ves čas čakala.

Ko je to sprejel, se ni naučil ničesar novega. Samo začel je uporabljati sebe bolj zavestno. Stvari so se umirile. Odločitve so postale jasnejše, začel je določati prioritete. In zanimivo, tudi rezultati so šli v pravo smer.

V takih trenutkih se vedno znova spomnim, zakaj sploh delam to, kar delam. Ne zato, da bi pametoval? Ampak zato, da nekdo začne zaupati temu, kar že ima.


📷 fotoHaNi.si

30/01/2026

Znanje je potrebno preizkusiti v praksi. Takrat se začne učenje!
Pridobljene informacije se spremnijo v znanje in izkušnje.

22/12/2025

»Ma kje si končou?« je vprašanje, ki ga lahko razumeš na več načinov.

Pred več kot tridesetimi leti med zimskimi treningi motocrossa me je to vprašal, italijanski zamejski Slovenec. Trenirali smo tam, kjer zemlja ni zmrznila in kjer si lahko delal (manj boleče) napake brez izgovorov na razmere.

Takrat je vprašanje pomenilo marsikaj. Rezultat sezone. Šolo. Klub. Ali pa zgolj to, kje stojiš v nekem trenutku.

Zanimivo je, kako se ta stavek vedno znova vrača ob koncu leta.
Takrat slišimo:
»Hvala bogu, vikend je.«
In potem še:
»Zdej je konec.«

Ali se življenje meri po premorih, od pavze do pavze? Kot da je edini cilj zdržati do naslednjega odmora.

Pa ni nujno, da je tako. Večina ljudi si ne želi manj dela, želi si več smisla.
Tistega občutka, da se nekam premika.
Cilji pri tem niso problem. Včasih so celo olajšanje.

Težava nastane šele, ko se jim izogibamo zato, ker zahtevajo odločitev.
In odločitev pomeni, da se ne moreš več skrivati za naključjem.
Z “go with the flow” ni nič narobe.
Je pa koristno vedeti ali te tok nosi proti morju ali v visoke Alpe. Ker oprema za eno in drugo ni ista.

Morda je dovolj, da si ob koncu leta zastaviš samo eno vprašanje: Kje sem zdaj?
Ne kot oceno. Kot orientacijo.

Mimogrede, kdor uporablja Stravo, ve, kako hitro te ena številka spravi iz cone udobja (in tudi k odvisnosti). Včasih ni pomembno ali je to 8, 10, 15 km ali kaj drugega. Pomembno je, da veš, zakaj si sploh obul superge.

»Ma kje si končou?«
Dobro vprašanje za konec leta.
In povsem spodobno izhodišče za začetek novega.