Leonard Rožman

Directions Website Contact the business

Leonard Rožman Leonard Rožman je ustvarjalec in raziskovalec življenja, ki uživa v navdihovanju in opogumljanju otrok ter odraslih.

🪞 Ustanovitelj Skupnosti Zgledavko
🌱 Coach za zavestno starševstvo
👨🏻 Mentor za čustveno zrelost v odnosih
🔵 Podporni krogi za zavestne odnose
📖 Avtor knjig za otroke in odrasle

Izberi podporo zase: 👉 skupnost.zgledavko.si/iz-sebe Je avtor priljubljene knjige Otroška pot obilja, ki otrokom in staršem pomaga razumeti obilje in jih spodbuja, da z drugačno miselnostjo dosegajo svoje cilje. Pred kratkim je izdal pesniško zbirko TRI BESEDE, ki je spodbudila nastanek te spletne strani. Poleg tega ustvarja navdihujoče pesmi, besedila, samogovore in zvočne meditacije po meri, ki spodbujajo osebnostno rast in krepijo pozitivno samopodobo, ljubezen do sebe ter notranjo moč posameznika. Večino svoje poklicne poti je preživel kot strokovnjak za digitalni marketing in na tem področju še vedno svetuje uspešnim slovenskim podjetjem in jim pomaga na njihovi poti rasti. Njegov kreativen, empatičen in čustven pristop mu omogoča, da v ljudeh in priložnostih prepozna in prebudi potencial, ki mnogim ostane skrit.

Ali se da vsak odnos rešiti?Večno vprašanje, ki ga prejemam. Na kratko bom pojasnil svoj pogled, ki temelji na mojih ose...
20/09/2026

Ali se da vsak odnos rešiti?

Večno vprašanje, ki ga prejemam. Na kratko bom pojasnil svoj pogled, ki temelji na mojih osebnih izkušnjah in izkušnjah klientov, ki so svoj odnos želeli rešiti.

Sam verjamem, da si duša starše izbere z razlogom. Naša primarna družina pogosto odpre teme, skozi katere bomo kasneje najgloblje rasli.

Če si recimo duša izbere temo lastne vrednosti, lahko odrašča tam, kjer jo mora vedno znova dokazovati. Če si izbere temo meja, tam, kjer so njene meje pogosto prestopljene. Če si izbere temo odgovornosti, pa tam, kjer se krivda pogosto prelaga na druge.

Ne glede na to, ali na to gledamo duhovno ali psihološko, otroštvo pogosto odpre prav teme, ki jih kasneje najgloblje predelujemo v partnerskih odnosih.

Zato v prve odnose pogosto vstopimo precej slepi. Privlači nas nekaj znanega, intenzivnost pa hitro zamenjamo za ljubezen. V partnerju iščemo vrednost, varnost, bližino ali potrditev, ki smo jo nekoč pogrešali.

Pa ravno tega ne dobimo, a ne? 🙂

Sam verjamem, da imajo nekateri odnosi karmični značaj. Določena dinamika se ponavlja, dokler ne ozavestimo, kaj iščemo v drugem in česa si še ne znamo dati sami.

Tukaj pridemo do vprašanja, ali je odnos mogoče rešiti.

Verjamem, da se nekateri odnosi lahko globoko preobrazijo, ne verjamem pa, da lahko en človek sam reši odnos za dva. Za vzajemno rast ni dovolj samo ljubezen, dobra komunikacija ali zavedanje. Pomemben je tudi tempo, v katerem je vsaka duša pripravljena rasti.

Včasih eden že vidi vzorce, jih želi spreminjati in živeti drugače, drugi pa še nima enake potrebe ali pripravljenosti.

Duša si lahko izbere tudi stagnacijo. Nam se zdi, da partner noče ničesar spremeniti, njemu pa je morda povsem v redu tam, kjer je. Naša naloga ni, da drugega vlečemo v rast. Če nas življenje kliče naprej, moramo včasih zbrati pogum in poleteti sami.

Mnogokrat pod pretvezo, da rešujemo odnos, rešujemo predvsem svoj strah pred samoto, spremembo ali novim začetkom. Radi bi obdržali nekaj znanega, tudi kadar nas vrača v bolečino.

Manj ko smo iskreni do sebe, več laži bomo dopuščali tudi v odnosu. Če dva človeka gradita odnos na zamolčanih resnicah, prej ali slej tudi odnos postane laž.

Leonard

19/09/2026

Danes morda ne verjameš, a jutri boš letela. 💫

Zato si najdite svojo ekipo ljudi. 💛
19/09/2026

Zato si najdite svojo ekipo ljudi. 💛

Kdor ne vidi, kaj v sebi globoko si skrila, ne ve, iz kakšne bolečine so zrasla tvoja krila.
19/09/2026

Kdor ne vidi, kaj v sebi globoko si skrila, ne ve, iz kakšne bolečine so zrasla tvoja krila.

19/09/2026

Zadovoljstvo je tvoja izbira, zato izberi ga iz dneva v dan. 💫

»Partner me noče prijeti za roko.«Na videz majhna stvar. Za nekoga pa še kako velika.Osebno se mi zdi držanje partnerja ...
19/09/2026

»Partner me noče prijeti za roko.«

Na videz majhna stvar. Za nekoga pa še kako velika.

Osebno se mi zdi držanje partnerja za roko čudovit poklon odnosu. Kot velika hvaležnost, da je izbrala mene in da sem jaz izbral njo. S takšno gesto drugemu dajemo občutek povezanosti, varnosti in miru, saj verjamem, da človek prav v takšnem prostoru lažje pokaže svoje najlepše dele.

Kadar nas partner ne želi prijeti za roko, lahko to v nas prebudi občutek, da nas skriva, da se nas sramuje, da mu bližina ni pomembna, da nekaj ni v redu ali da nismo dovolj zaželeni.

Potem se hitro zgodi, da se ne odzivamo več samo na gesto, temveč na vse, kar ta gesta prebudi v nas.

Marsikdo je odraščal v družini, kjer se starši skoraj niso dotikali, spali so v ločenih sobah, enosekundni poljub je bil rezerviran za rojstne dneve ali večje praznike, ob poročnih obletnicah pa taka velika fešta za vso žlahto, da bi človek skoraj verjel, da živijo lep odnos. Ampak pustimo hiše z lepimi fasadami.

Nekomu je telesna bližina nekaj najbolj naravnega. Nekdo se v javnosti težko sprosti. Nekdo pa se res čustveno umika.

Zato odnosa ne moremo graditi samo iz predvidevanj.

Če me nekaj zaboli, je pomembno, da znam povedati: »Ko se umakneš, se v meni prebudi občutek, da me nočeš blizu.«

Potem opazujem, kaj se zgodi.

Ali me drugi sliši? Ga sploh zanima, kaj doživljam? Se začne braniti, zmanjševati moje občutke ali me prepričevati, da pretiravam? Lahko skupaj najdeva način, ki je prijeten za oba?

Odnos se lomi v majhnih trenutkih, ko eden nekaj potrebuje, drugi pa tega ne vidi ali ne želi slišati.

V takšnem odnosu se pogosto zgodi, da oba vedno bolj zapuščata sebe. Eden čaka na drobtine pozornosti, drugi pa skozi umik, kritiko ali zapiranje vase ponavlja svojo znano dinamiko. Za telo je lahko nekaj domače, tudi kadar ni zdravo. Ravno zato je najtežji korak ta, da si priznamo, da samo zato, ker nekaj poznamo, še ne pomeni, da moramo v tem ostati.

Zdrav odnos do sebe in posledično do drugih marsikdaj pomeni, da moramo nehati čakati na roko in raje prijeti za kljuko, kajti življenje je prekratko, da bi ga preživeli pred vrati nekoga, ki nas ne želi spustiti bližje.

Leonard

Kot ljubezen brez dejanj, dolgo ne zdrži.
18/09/2026

Kot ljubezen brez dejanj, dolgo ne zdrži.

Če bereš te vrstice, bodi ponosen nase. 💛
18/09/2026

Če bereš te vrstice, bodi ponosen nase. 💛

Bistvo je verjeti, najti v sebi mir, bistvo je z nekom deliti svoj izvir. 💫
18/09/2026

Bistvo je verjeti, najti v sebi mir, bistvo je z nekom deliti svoj izvir. 💫

Vsako jesen gledamo drevesa, kako spuščajo liste, pa nikoli ne pomislimo, da se jim ruši svet. 🍂Vemo, da se samo priprav...
18/09/2026

Vsako jesen gledamo drevesa, kako spuščajo liste, pa nikoli ne pomislimo, da se jim ruši svet. 🍂

Vemo, da se samo pripravljajo na novo obdobje.

Človek pa običajno vsako izgubo razume kot poraz. Ko nekaj odpade – kariera, odnos, stara verzija življenja – se prestrašimo praznih vej.

»Nisem dovolj dober. Kaj je narobe z mano? Kaj če sem vse pokvaril? Kaj če nikoli več ne najdem nečesa podobnega? Kaj če ostanem sam?«

Prazne veje lahko simbolizirajo praznino v nas, ki jo tako radi čim prej zapolnimo. Pa vendar ravno v njej lahko slišimo vse tisto, kar je bilo predolgo preslišano.

Ta praznina je prostor, ki ga življenje potrebuje, da se lahko rodi nekaj novega.

Človek si običajno za cilj postavi, da mora čim več obdržati. Kaj pa, če bi enkrat poskusil drugače in zaupal temu, kar je pripravljeno odpasti?

Jaz si rad v svojih večernih meditacijah predstavljam, da sedim ob reki in v rokah držim liste, ki so že padli z drevesa. Na vsak list prenesem nekaj, kar želim spustiti. Nato jih enega za drugim položim na reko in opazujem, kako jih voda počasi odnese stran od mene.

Morda je jesen ravno zato tako lepa, ker nas vsako leto znova spomni, da tudi spuščanje lahko rodi življenje.

V rimi rad pravim, da nam Vesolje vedno želi nekaj novega poslati, a če sami ničesar ne spustimo, nima kam novega dati.

Za mano je kar nekaj težkih jeseni, v katerih sem po reki poslal precej listov.

Danes v sebi ne čutim več tiste praznine, ker sem se nehal ukvarjati s tem, kdo ali kaj jo bo zapolnilo, in sem se začel spraševati, kako jo lahko napolnim sam.

V tem času je v moje življenje prišlo toliko čudovitih stvari. In toliko jih je še na poti, da danes veliko bolj zaupam praznim vejam. To pa ne pomeni, da me ni nikoli strah.

Ker vem, da prazne veje ne ostanejo za vedno. Razen če sami zapremo prostor novim listom, novim ljudem in vsemu, kar želi šele priti.

Če greš skozi težko obdobje, si zapomni, da tudi drevo ne cveti vse leto. Pa zato ni nič manj živo.

Morda tudi ti trenutno samo nabiraš moč za sezono, ki šele prihaja.

Tvoja duša ve, kdaj bo spet čas za cvetenje.

Zaupaj svojemu ritmu. 💫

Leonard

Address

Zalec

Website

,

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Leonard Rožman posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Business

Send a message to Leonard Rožman:

Shortcuts

Share