Katja Z. Istenič - psihoterapija Hočem več

15/06/2026

Marsikomu je tišina zelo neprijetna in jo zato hitro napolni z besedami. Kako pa vi doživljate tišino?

10/06/2026

"Uu, a je že konec?" 😊

To so besede, ki jih kot terapevtka pogosto slišim ob koncu srečanja.

Včasih se pohecam, da je v moji pisarni očitno neka posebna časovna c**a, kjer čas teče hitreje kot drugod. 😃

Čeprav se na terapiji pogosto pogovarjamo tudi o težkih temah, je to hkrati prostor, kjer oseba lahko odloži, kar nosi. To je prostor, kjer so dovoljena različna čustva, kjer je dovoljeno ne biti okej ali ves čas močni in kjer ni treba vedno najprej poskrbeti za druge.

Tu je prostor za vas.
In to nam pogosto dene veliko bolj kot si sprva predstavljamo. Morda prav zato teh 50 minut pogosto tako hitro mine.💛

08/06/2026

05/06/2026

Na terapijah mi klienti pogosto povedo:

03/06/2026

Veliko ljudi misli, da so spremembe takoj velike in glasne.
Kot psihologinja pa vsak dan znova opažam, da se najpomembnejše začne pri majhnih korakih.

Morda še ne veste:
Sem zelo praktično naravnana.
In verjamem v moč majhnih, pogosto nevidnih korakov.

Tistih, za katere sprva vemo samo mi.
Tistih, ki zahtevajo ogromno volje, poguma in notranjega boja, navzven pa ne delujejo nič posebnega.

To niso koraki, o katerih bi se hvalili na družbenih omrežjih.
Ne bodo pristali na naslovnicah časopisov.

A vseeno…

To, da je nekdo z depresijo in močnimi občutki brezupa danes vstal iz postelje in šel pod tuš, je lahko OGROMEN korak.

To, da je oseba, ki se bori s prenajedanjem, po stresnem dnevu raje ugasnila televizijo in šla prej spat, namesto da bi posegla po sladkarijah, je OGROMEN korak.

To, da je izmučena mamica namesto, da bi se prepustila znanim občutkom, da ni dovolj dobra mama, izbrala nekaj globokih vdihov in si pripravila svoj najljubši čaj, je OGROMEN korak.

In tudi to, da je moški, ki se sooča s paničnimi napadi, danes kljub strahu in razbijajočem srcu stopil v trgovino, ostal tam minuto dlje kot včeraj in si dovolil občutiti, da je varen, je OGROMEN korak.

Ti koraki se ljudem pogosto ne zdijo “nič posebnega”.
Ko mi o njih pripovedujejo, pogosto rečejo:
“Saj to ni nič. Drugi to naredijo brez razmišljanja.”

Morda je pri drugih res tako.
A njim ni bilo treba zbrati toliko volje, vztrajnosti in poguma, da so kljub izjemno težkim občutkom naredili korak v drugo smer.

In pogosto pozabimo, da tudi tisti, ki “zmorejo več”, imajo na drugih področjih svoje nevidne bitke, kjer morda še niso uspeli narediti prvega koraka.

In to je tisto, na kar bi vas želela spomniti:
Majhni koraki niso majhni.
Majhni koraki so smer.

Ravno ti “nevidni” premiki nas postopoma vodijo:
– iz depresije v zdravo čustvovanje
– iz samoponiževanja v zdravo samopodobo
– iz ponavljajočih se prepirov v konstruktivne pogovore
– iz občutka zmedenosti v povezanost s sabo

Korak za korakom.
Dan za dnem.

In zdaj me zanima:
Kateri je bil vaš zadnji korak, ki je od daleč morda deloval majhen,
a je bil za vas v resnici velik?
Se lahko zanj danes pohvalite? 🙂

01/06/2026

Nekaj utrinkov iz meseca maja. 💛

27/05/2026

Ena boljših stvari pomladi? ☀️
Da lahko urejanje še zadnjih podrobnosti spletne delavnice 'Ujeti v toksične vzorce' preselim kar na teraso s kavo, računalnikom in vrabcem, ki me pride vsake toliko časa malo pozdravit. 🐦

Upam, da se vidimo danes (27.5.) ob 17:00😊

Za last-minute prijave kliknite na povezavo v 1. komentarju.

25/05/2026

Za vse, ki ste se kdaj vprašali, ali je z vami kaj narobe. 👇

22/05/2026

Kdo se pogosteje ujame v toksične vzorce?
Psihološka praksa kaže, da so to pogosteje ljudje, ki so:

- empatični, prijazni in topli
- ustrežljivi in ki jih skrbi, kako jih vidijo drugi
- nagnjeni k pomoči drugim
- z nižjo samopodobo
- z izkušnjo zapuščenosti ali čustvene nedostopnosti v zgodnjih odnosih

Tu bi rada poudarila, da:

To ne pomeni, da je oseba kriva za to, kar se ji dogaja.

Pomeni samo, da določene lastnosti, ki so same po sebi lahko izrazito lepe, naredijo nekoga bolj dovzetnega za nezdrave dinamike v odnosih.

Empatija, toplina in želja po povezanosti so nekaj zelo dragocenega in človeškega.

V zdravem odnosu so temelj povezanosti.
V nezdravem pa lahko postanejo točka ranljivosti in bolečine.

Razumevanje tega nam torej ne nalaga krivde, pač pa nam da moč, da toksične vzorce prepoznamo in spremenimo.
Se v katerem od teh opisov prepoznavate? 👇

20/05/2026

Dobivam kar nekaj vprašanj glede delavnice 'Ujeti v toksičnih vzorcih', ki bo že čez teden dni. Odgovore na najpogostejša vprašanja sem zbrala tukaj.
Če imate še kakšno vprašanje, mi kar napišite (lahko spodaj v komentarje ali pa preko [email protected]) in vam z veseljem odgovorim. 🙂