DAMI svetovanje

14/09/2026

Pogosto govorimo o sebi kot o Opazovalcu.

Opazujemo svoje misli. Opazujemo druge ljudi in svet okoli sebe. In hitro dobimo občutek, da smo mi tisti, ki gledamo in izbiramo.

Toda … kaj če si tudi ti opazovani?

Tudi drugi ljudje opazujejo tebe. Opazujejo, kako govoriš, kako se obnašaš. Česa se bojiš. Kaj si želiš in kako reagiraš. In na podlagi tega tudi oni sprejemajo svoje odločitve. Tvoje vedenje vpliva nanje in njihovo vedenje vpliva nate.

Nenadoma ugotoviš, da nisi samo Opazovalec procesa temveč, da si tudi Ti sam del procesa. Včasih celo del procesov, ki si jih nisi izbral.

Družina ima svoje vzorce in partnerstvo ima svoje dinamike. Družba ima svoje mehanizme in mediji vplivajo na tvojo pozornost. Okolica vpliva na tvoje odločitve. Drugi ljudje se odzivajo nate, ti pa se odzivaš nanje. In marsikaj od tega počnemo, ne da bi se tega sploh zavedali.

Morda zato ni dovolj vprašanje: »Kaj jaz opazujem?«

Morda se moramo vprašati tudi: »Kdo opazuje mene?«

In še pomembneje: »V katerih procesih sodelujem, čeprav jih nisem zavestno izbral?«

Kaj če svoboda ni samo v tem, da lahko opazuješ svet okoli sebe?

Kaj če se prava svoboda začne takrat, ko začneš opažati tudi procese, v katerih si sam opazovan, oblikovan in v katere s svojim delovanjem tudi sam vplivaš?

Morda je prvi korak prebujenja preprost: opaziti, da tudi ti nisi samo Opazovalec.

Da si tudi Ti si del zgodbe, ki jo opazuješ.

Iz Knjiga MOST

Kaj če tisto, kar iščeš zunaj sebe, ves čas vpliva tudi nate?

Navajeni smo razmišljati, da smo mi tisti, ki gledamo, presojamo in izbiramo, pozabljamo pa, da smo hkrati predmet pogledov, vplivov in procesov drugih ljudi in okolja.

Žak D. Miklavec
avtor knjige MOST

Pogosto govorimo o sebi kot o Opazovalcu. Opazujemo svoje misli. Opazujemo druge ljudi in svet okoli sebe. In hitro dobimo občutek, da smo mi tisti, ki gledamo in izbiramo. Toda...

11/09/2026

Razmišljam o nečem precej preprostem:

Zakaj lahko ista glasba enega človeka popolnoma umiri, drugega pa spravi ob živce?

Ista melodija, isti zvok. Ista frekvenca pa vendar – popolnoma različna izkušnja.

Ob tem se mi je porodilo zanimivo vprašanje: Kaj pa, če podobno velja tudi za svet?

Dva človeka lahko gledata isti dogodek, poslušata iste besede ali živita v istem okolju, pa iz tega odneseta popolnoma drugačno zgodbo. Eden vidi nevarnost, drugi priložnost. Eden vidi krivico in drugi lekcijo. Nekdo vidi sovražnika, drugi človeka, ki razmišlja drugače. In potem vsak od njiju reče: »Jaz vidim resnico.«

Toda ali res vidimo resničnost? Ali vidimo predvsem tisto, na kar smo sami uglašeni?

Zanimivo je, da je svetloba pravzaprav dober primer. Bela svetloba je videti kot ena sama celota, vendar v sebi nosi cel spekter barv. Ko jo razdelimo, se pokaže nekaj, kar je bilo ves čas prisotno.

Morda je podobno tudi z našim doživljanjem sveta. Celota je ena, mi pa iz nje izbiramo določene »barve«.

Nekdo opazi predvsem nevarnost medtem ko drugi lepoto. Nekdo krivico drugi možnost. Nekdo ljubezen drug manipulacijo. In največja past je morda v tem, da svojo barvo razglasimo za celotno svetlobo. Takrat ne iščemo več resnice temveč samo še potrditve, da imamo prav.

Tu se zame začne tudi vprašanje etike. Če razumem, da svet doživljam skozi svoj filter, potem imam odgovornost, da preverim tudi sebe. Ne samo: »Kaj je narobe z njimi?« ampak tudi: »Kaj v meni povzroča, da to vidim prav na ta način?«

Morda je to eden od pomenov tega, da postanemo center lastnega univerzuma. Ne pomeni, da se mora vse vrteti okoli nas. Pomeni, da prevzamemo odgovornost za to, kako doživljamo svet, kaj iz njega izbiramo in predvsem – kaj potem s tem naredimo.

Kajti če sem jaz center svojega univerzuma, potem ne morem več za vse, kar se dogaja v mojem svetu iskati krivca zunaj sebe.

In mogoče se prav tukaj začne zavest. Ne takrat, ko ugotovimo, da imajo drugi napačne frekvence ampak takrat, ko se vprašamo: Na kaj sem uglašen jaz?

Iz knjige MOST :

»Največja odgovornost človeka je odgovornost do samega sebe.«

Morda odgovornost do sebe pomeni tudi to, da si občasno upamo preveriti, ali še vedno poslušamo svojo glasbo – ali pa samo ponavljamo melodijo, ki smo se je nekoč naučili.

Žak D. Miklavec
avtor knjige MOST

Pred kratkim sem razmišljal o nečem precej preprostem: Zakaj lahko ista glasba enega človeka popolnoma umiri, drugega pa spravi ob živce? Ista melodija, isti zvok. Ista frekvenca pa vendar –...

10/09/2026

🌿 **ČETRTKOVA MEDITACIJA - Od tišine do uvida**

Vabljeni na približno 40-minutni vodeni meditativni proces, v katerem bomo skozi zvok, tišino in kontemplacijo umirili um in naredili prostor za nov uvid.

Na začetku bomo vsi prejeli kratko razlago in navodila, zato predhodne izkušnje niso potrebne.

Začeli bomo z nežnim mentalnim ponavljanjem bīja mantre, nadaljevali s tišino, nato pa posadili svoje **seme – vprašanje, misel ali temo**, ki jo želimo raziskati.

Ne bomo iskali odgovora. Samo naredili bomo prostor, da se pokaže.

Meditacija je primerna tako za popolne začetnike kot za vse, ki že imate izkušnje z meditacijo.

📍 Cankarjeva 3, Kranj
🕡 Četrtek ob 18:30
✉️ Prijave: [email protected] ali zs

Najprej umirimo um. Potem posadimo seme in pustimo, da se pokaže.

Vabljeni.

ČETRTKOVA MEDITACIJA – Od tišine do uvida   Meditacija je prostor, kjer za nekaj časa odložimo potrebo, da moramo nekaj razumeti, rešiti ali doseči. Na četrtkovih meditacijah bomo uporabljali preprost...

09/09/2026

Čas je:

da prevzamem življenje v svoje roke,
da spoznam sebe in svoje potenciale
da rečem: "dovolj je igranja likov katere mi narekuje okolica in družba"

Naj življenje postane poslanstvo in ne usoda.

V oktobru pričnemo z dvema programoma, katerih namen je točno to. Ozavestiti naše potenciale, posaditi seme in (zavestno) prevzeti odločanje in odgovornost v svoje roke.

https://www.dami-svetovanje.si/odpiranje-notranjih-vrat.../

https://www.dami-svetovanje.si/pot-uresnicitve-enoletni.../

Se nam pridružiš?

Dobrodošla/dobrodošel

Ekipa DAMI svetovanja
https://www.dami-svetovanje.si/cas-je/

Čas je: da prevzamem življenje v svoje roke, da spoznam sebe in svoje potenciale da rečem: “dovolj je igranja likov katere mi narekuje okolica in družba”   Naj življenje postane...

05/09/2026

Pred kratkim sem videl oglas z zanimivim sporočilom:

»Zvestoba se ne splača.«

Sporočilo je bilo preprosto – zamenjajte operaterja in kot novi uporabnik boste dobili boljšo ponudbo. Na prvi pogled nič posebnega. Podjetje na tak način verjetno želi pridobiti nove stranke in jim zato ponudi ugodnost.

Toda ob tem sem se vprašal: Kaj se zgodi, če takšna logika počasi postane del naše kolektivne slike sveta?

Če si nov, dobiš popust, ko zamenjaš, si nagrajen. Če ostaneš pa plačuješ več. Podobno že leta opažam tudi v finančnem sektorju kot so banke, zavarovalnice ipd – nova stranka pogosto dobi boljše pogoje kot nekdo, ki je bil podjetju zvest vrsto let. In tako lahko nastane zanimiv paradoks: zvestoba je kaznovana, menjavanje pa nagrajeno.

Ne pravim, da je to načrt. Iz tega oglasa zagotovo ne moremo sklepati, da želi nekdo načrtno uničiti naš občutek pripadnosti. Toda posledica je lahko zanimiva. Kajti če se navadimo, da je vedno bolje oditi tja, kjer trenutno dobimo več, se lahko ta vzorec počasi prenese tudi na druga področja našega življenja. V službi, v odnosih. V družini in okolju. V končni fazi tudi v odnosu do države.
Celo v naših prepričanjih: Kje dobim več? Kje je bolj ugodno? Kdo mi ponuja več?

In nenadoma se lahko zgodi nekaj nenavadnega. Človek postaja vse manj pripaden, hkrati pa je lahko vse bolj vodljiv.

Zakaj? Ker če nisem povezan z ničemer, če nimam korenin in če je vse zamenljivo, sem morda res bolj svoboden. Lahko pa sem tudi samo bolj pripravljen sprejeti naslednjo ponudbo.

Pripadnost ni isto kot navezanost!

Tu se mi zdi pomembna razlika. Pripadnost lahko pomeni: »To je moje okolje. Poznam ga. Poznam njegovo zgodbo. Zanj sem pripravljen nekaj narediti in zanj tudi nekaj prevzeti.«

Navezanost pa lahko pomeni: »Tega ne smem izgubiti, ker brez tega nisem varen.«

Slovenci smo znani po svoji pripadnosti – eni banki, eni službi, enemu okolju ali eni poti. Morda torej ni vprašanje, ali smo Slovenci preveč pripadni, morda je pomembnejše vprašanje: Ali je naša pripadnost zavestna izbira ali posledica strahu?

Kajti če svojo varnost iščemo v pripadnosti, lahko gradimo odnose. Če pa jo iščemo v navezanosti, postajamo odvisni. In človek, ki ga je strah izgubiti tisto, česar se oklepa, je veliko lažje vodljiv.
Pripadnost nam lahko da korenine medtem ko nam navezanost lahko vzame svobodo.

Morda pa prava svoboda ni v tem, da ne pripadamo ničemur. Morda je v tem, da lahko pripadamo – in se hkrati zavedamo, zakaj.

Podobno sliko lahko opazimo tudi v duhovnosti. Stari modreci vedno govorijo o prednikih medtem, ko novejši motivatorji in samooklicani guruji o vedno novih tehnikah, ki so jih seveda ustvarili oni. Skozi leta večina več ne zaupa svojim znanjem ampak vedno išče nove učitelje in novo tehniko.

Iz knjige MOST

»Največja odgovornost človeka je odgovornost do samega sebe.«
Kajti šele ko se vprašamo, zakaj nekaj počnemo, lahko začnemo ločevati med tem, kar smo sami izbrali, in tem, kar smo samo prevzeli od okolja. Pripadnost je lahko zavestna izbira. Navezanost pa lahko postane nevidna veriga.

Vprašanje je samo, ali jo prepoznamo.

Živeti bolj zavestno pomeni tudi upati si pogledati vase – in preveriti, čemu v resnici pripadamo.

Žak D. Miklavec
avtor Knjige MOST
www.prebujen.si

Celoten članek na:

Pred kratkim sem videl oglas z zanimivim sporočilom: »Zvestoba se ne splača.« Sporočilo je bilo preprosto – zamenjajte operaterja in kot novi uporabnik boste dobili boljšo ponudbo. Na prvi pogled...

03/09/2026

Kaj, če problem ni v tem, da ne poznamo odgovora – ampak v tem, da ne znamo še gledati?

Kaj, če v Akaši, v polju informacij, ne obstaja ena sama ampak N možnih poti?

En opazovalec lahko zazna eno od njih in jo razume kot resnico. Drug opazovalec lahko zazna drugo – tudi njegova informacija je pravilna.

Kdo ima potem prav? Morda oba.

Morda je naša največja omejitev prav v tem, da smo instant generacija. Želimo odgovor takoj. Želimo vedeti. Želimo učiti druge, še preden smo sami dovolj dolgo opazovali, raziskovali in izkusili.
In potem eno možnost razglasimo za edino resničnost.

Kaj pa, če je resničnost veliko širša?

Morda prihodnost ni ena sama določena pot, ampak polje možnosti, na katerega vplivajo naša zavest, izbire, odzivi in karma.

MOST odpira prav takšna vprašanja.

Ne zato, da bi vam ponudil dokončne odgovore. Ampak da bi se začeli spraševati, kaj, če je resničnost veliko širša, kot smo mislili?

Knjiga MOST je dosegljiva v večini knjigarn in knjižnic in preko spleta pri večini založb.

Več o knjigi na www.prebujen.si

AKCIJA: Vsem, ki do konca septembra naročite knjigo preko maila: [email protected] poštnino podarimo.

01/09/2026

01/09/2026

Začelo se je šolsko leto in dodatni izzivi v življenju.

V zadnjem času opažam kako stari starši postajajo starši, kako otroci vodijo družino. Kako se celotna družinska linija prilagaja novemu članu v družini.

Žal pa se ne zavedamo, da s tem ne pomagamo ne sebi ne svojim potomcem.

Nasprotno, pri svojem delu pogosto opazim, kako današnjim mladim pa tudi nekoliko bolj zrelim osebam manjka sigurnost, manjka samozavest, stabilnost ker v mladosti niso čutili prisotnost očeta in njegove očetovske energije.

Kako so v pomanjkanju tiste prave ljubezni, ki bi jo morali prejeti s strani mame pa je le ta bila zasedena, odtujena, v stresu.

Življenje je prekratko in čas prehitro beži, da dovoljuje tisti znani izrek " samo še to naredim, pa si vzamem več časa za .. " otroke, partnerja, starše, v končni fazi sebe. Samo še ta projekt dokončam, samo še hišo zgradimo, nov avto ... ta kredit plačamo,..

S tem ne delamo uslugo ne sebi, ne otrokom in ne okolici.

Postanimo in ostanimo steber lastnega univerzuma

Tudi o temu govori knjiga MOST

Knjiga MOST je dosegljiva v večini knjigarn in knjižnic in preko spleta pri večini založb.

Več o knjigi na www.prebujen.si

AKCIJA: Vsem, ki do konca septembra naročite knjigo preko maila: [email protected] poštnino podarimo.

29/08/2026

MALA RAZBIJANJA MATRICE #20

Zanimivo mi je kako se nihče ne vpraša :

Kaj sem delal narobe, da so ljudje dali svoj glas drugemu?

Kajti lažje je kazati s prstom na drugega kot se soočiti s svojimi napakami. In se opravičiti.

Ljudje napake oproščamo, hinavščino ne.



Tudi o temu govori Knjiga Most

27/08/2026

Vse, ki zaključujete 8 mesečni program ODPIRANJE NOTRANJIH VRAT in ostale, ki začutite klic vas vabimo, da se nam pridružite na
Enoletnem vodenem procesu 🌱 POT URESNIČITVE

Kaj, če tvoje življenje ni samo nekaj, kar ti je dano, ampak nekaj, pri čemer lahko zavestno sodeluješ?

V vaš koledar si zapišite datum 18.10.2026 - mogoče vam spremeni življenje

V sredini oktobra namreč začenjamo enoletni proces, v katerem bomo raziskovali, kaj te podpira in kaj te ustavlja pri uresničevanju tvojih želja, potencialov in namer.

Na začetku bomo s pomočjo djotiša in Jaimini tehnike pogledali tvojo trenutno življenjsko lekcijo. Potem bomo zasadili seme – nekaj, kar želiš v naslednjem letu zares premakniti, ustvariti ali uresničiti.

In potem ga bomo skozi leto zalivali. 🌱

S predavanji, vajami, meditacijami, embodimentom, energijskim delom, šamanskim bobnanjem in predvsem z raziskovanjem sebe.
Opazovali bomo svoje vzorce, strahove in prepričanja. Poiskali bomo motive, ki se skrivajo zadaj – v zavednem in nezavednem delu.
Kar nas ustavlja, bomo prepoznali in spuščali. Kar nas podpira, bomo krepili.

Ne zato, da bi postali nekdo drug.

Ampak zato, da bi lahko bolj zavestno živeli to, kar smo.

Kaj bo iz tvojega semena zraslo v enem letu?

Morda je čas, da svojo Pot začneš izbirati.

Pot ni nujno usoda. Pot lahko postane tvoja izbira.

🌱 POT URESNIČITVE

Od semena do rezultata.

SKUPINA BO MAJHNA – PROSTOR JE OMEJEN!

Nova skupina začne prvo srečanje dne 18.10.2026 ob 10:00 !

Lokacija : AURORA, Hruševska 74, Ljubljana

Obvezne predhodne prijave sprejemamo preko številke 051 886 013 ali maila [email protected]

Celoten program si lahko ogledate na:

POT URESNIČITVE – enoletni vodeni proces Od življenjske lekcije do zavestne izbire Pot uresničitve je enoletni vodeni proces, namenjen temu, da posameznik svoje potenciale ne samo prepozna, ampak jih začne...